Ogledano: Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke (2016)
metacritic.com5.7
imdb.com6.8
rottentomatoes.com6.4
filmstart.si7.1
Pozitivno
  • ideje za like
  • Burtonovsko vzdušje
Negativno
  • predvidljivost v drugi polovici
  • slab razvoj večine likov
6.5Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
8.0

Naslov: Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke
Premiera: 29. 9. 2016
Žanr: domišljijska pustolovščina
Država: ZDA, Belgija, VB
Igrajo: Eva Green, Ella Purnell, Samuel L. Jackson, Asa Butterfield, Allison Janney, Judi Dench, Chris O’Dowd
Režija: Tim Burton


OPIS:

Potem ko Jake (Asa Butterfield) v nenavadnih okoliščinah izgubi dedka (Terence Stamp), se skupaj s svojim očetom (Chris O’Dowd) odpravi raziskovat njegovo preteklost v sirotišnici, ki jo vodi gospodična Peregrine (Eva Green). Vendar pa se kmalu izkaže, da sta dedkova smrt in Jakov prihod tja korenito spremenila tudi življenje za sirotišnico in vse njene nenavadne sirote.


FILMSTART. RECENZIJA:

Nekateri so mojstri za ustvarjanje novih dogodivščin tako ali drugače zanimivim junakom, ki se morajo v nepredstavljivih okoljih z nepredstavljivimi orodji in sposobnostmi spopasti z včasih že kar grotesknimi nasprotniki. Pogosto izgleda, kot da so vsi takšni ustvarjalci živeli v preteklosti, sedaj pa dobivamo le še različne mešanice odtenkov na podlage že ustvarjenih idej. Zlobni glasovi bi nekaj takšnega lahko v grobem rekli tudi za Tima Burtona, ki je številna svoja dela osnoval na predhodno že ustvarjenih knjižnih in filmskih predlogah (franšizi Alica v čudežni deželi in Batman, Čarlijeva tovarna čokolade, trenutni Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke …), iz katerih je črpal ideje in navdih za stvaritev njihovih predelav. Vendar pa je to le manjša polovička resnice. Burton ima v svojem repertoarju tudi številna dela, ki so v celoti plod njegove lastne domišljije. Nikoli pa se ne moremo izogniti dejstvu, da vsak ustvarjalec svojo inspiracijo črpa iz delov lastne okolice, vendar gre tu za precej drugačen način dela.

Njegov aktualni izdelek Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke sicer sloni na osnovi leta 2011 izdane knjige avtorja Ransoma Riggsa z enakim naslovom, vendar je Burton, tako kot vedno, vanj vkomponiral številne zase značilne elemente in s tem filmski poustvaritvi dodal neko posebno dimenzijo, ki je v knjigi najbrž ni prepoznati. Čeprav se na trenutke zgodba zdi, kot bi bila napisana ravno zanj.

Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke Miss Peregrine's home for peculiar children

Tekom odvijanja filma spremljamo 16-letnega Jaka, ki po ne ravno najbolj razumljivo pojasnjeni smrti dedka, na katerega je bil precej navezan, od svoje psihiatrinje dobi navodilo, naj se v duhu lažjega poslavljanja od preminulega odpravi na izlet na valižanski otok, kjer naj bi domišljije polni dedek preživel svoje otroštvo v sirotišnici. Tja ga pospremi oče, ki po merilih Računovodje najbrž ne bi prestal testa za dobrega očeta, saj sinu nikakor ne verjame ničesar, kar v najmanjši podrobnosti odstopa od njegove predstave o svetu in posledično tudi njemu sin ne zaupa ravno veliko. Ko prispeta na otok se nastanita v edinem vaškem hotelu in tam se prave pustolovščine šele začnejo.

Jake ob obisku stavbe nekdanje sirotišnice med ruševinami naleti na vse, ki mu jih je dedek v pravljicah za lahko noč predstavil kot njegove bivše sostanovalce. Vsi skupaj ga nato preko časovne zanke popeljejo v čas, ko je sirotišnica še cela in tam spozna tudi vodjo zavoda, gospodično Peregrine. Ko ob njegovem odhajanju skozi zanko prileti poškodovana vodja ene od sosednjih podobnih ustanov, se zadeve začnejo zapletati.

Do tukaj film še suvereno pluje na strani nadpovprečnih, saj s svojim okoljem, dobro zasnovanimi nastavki v zgodbi, predvsem pa interesantnimi liki, nakazuje zgleden razvoj in zaključek. Vendar začne ob pojavitvi glavnega podleža in njegovih pajdašev vse skupaj počasi toniti in vodeneti v zelo povprečen, na trenutke celo malce zmeden, potek dogodkov. Potencial posameznih likov, ki nam ob prvi pojavi na platnu zastavi številna vprašanja o njih, se najverjetneje bolje izpolni v knjižni obliki, saj so v filmu predstavljeni precej površno. Sposobnost vsakega se nato odslika le v zaključni borbi in že ob njihovi prvotni predstavitvi bi lahko s precejšnjo natančnostjo napovedali, kakšna bo njihova vloga v zaključku.

Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke Miss Peregrine's home for peculiar children

Tako kot lahko opazujemo skorajda polarizirano nasprotje med začetnim in končnim delom filma, se tudi pri igralcih izkaže, da so nekateri svoje vloge opravili precej bolje od ostalih. Eva Green se kot gospodinja nenavadne družine izkaže zelo prepričljivo in očitno zna Burton ob delu z ljudmi s katerimi že ima poprejšnje izkušnje (Temne sence)  iz njih zares izvabiti najboljše. Tudi izmed nekaterih igralk in igralcev, s katerimi je sodeloval prvič, je uspel izvabiti nadpovprečne rezultate. Tu velja omeniti glavnega protagonista v čevlje katerega je stopil mladi Asa Butterfield (Deček v črtasti pižami) in njegovo plavolaso muzo, ki ji je telo in glas posodila Ella Purnell (Kick-Ass 2, Legenda o Tarzanu). Častna omemba velja na tem mestu tudi Jackovemu očetu, ki ga je odigral Chris O’Dowd, ki je znan predvsem po televizijskih nanizankah, nekajkrat pa se je pojavil tudi že na velikem platnu (Thor: Svet teme, Calvary).

Samuel L. Jackson pa tega filma verjetno ne bo postavljal ravno najbolj v ospredje na svojem CV-ju. Vloga nesposobnega in nemotiviranega zlobneža, ki brez kakšne solidnejše podlage stremi k uničevanju življenj predvsem mladih nenavadnežev z željo po večnem življenju, nekako ne prepriča. V natupirano lasuljo in bele leče tega lika bi lahko nastopil skorajda kdorkoli, pa ne bi film brez večjih sprememb v vlogi lika tekom zgodbe zaradi tega izgubil ali pridobil prav veliko.

Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke Miss Peregrine's home for peculiar children

Nekaj kritike si v določenih delih zaslužijo tudi vizualni učinki, ki bi si včasih prej zaslužili naziv prototipi kot pa končni izdelki. Izpostaviti velja vsaj dva prizora v katerih deklica, ki lahko manipulira razvoj rastlin, ustvari ogromen korenček, oziroma poskrbi, da veja bližnjega drevesa seže do strehe. Tu bi bilo potrebno vsaj še nekaj časa, da prvo ne bi izgledalo preveč plastično in drugo povsem očitno računalniško, kar je ob proračunu visokem okrog 110 milijonov dolarjev že kar malce groteskno.

Film tako razen nekaterih zanimivih zasnov za like, ki jih nato ne zna razdelati dovolj dobro, in okolja v katerem se zgodba odvija, dostavi precej medel razvoj dogodkov, ki v ničemer preveč ne odstopajo od povprečnega filma. Če ne bi vsaj nekateri igralci zgledno opravili svojega dela, bi celotna zadeva pustila precej hladen vtis.

Dom gospodične Peregrine za nenavadne otroke Miss Peregrine's home for peculiar children

Pošlji komentar

avatar
  Subscribe  
Obvesti me