Ogledano: Detroit (2017)
Metacritic.com7.8
Imdb.com7.5
Rottentomatoes.com8
Filmstart.si7.7
Pozitivno
  • osrednja tretjina
  • igralske predstave
Negativno
  • razvlečena osrednja nit
7.8Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Detroit
Premiera: 4. 8. 2017 (ZDA)
Žanr: drama, triler
Država: ZDA
Igrajo: John Boyega, Will Poulter, Algee Smith, Anthony Mackie
Režija: Kathryn Bigelow


OPIS:

Drama sledi dogodkom, ki so se zgodili med rasnimi nemiri v Detroitu leta 1967. Film se osredotoča predvsem na incident v motelu Algiers, kjer se je skupina belopoltih policistov spravila na skupino temnopoltih mladeničev in z njimi obračunala tudi fizično.


FILMSTART. RECENZIJA:

Kathryn Bigelow je edina ženska v zgodovini filma, ki je prejela oskarja za režijo. To ji je uspelo z Bombno misijo (The Hurt Locker, 2009), s katero je slavila tudi v kategoriji najboljšega filma in tako ugnala Avatar (2009) svojega bivšega soproga Jamesa Camerona. Za časa njunega razmerja je prodrla na sceno z žanrskima Peklenskim valom (Point Break, 1992) in Zadnjimi dnevi (Strange Days, 1995), kjer ji je scenarija prispeval prav Cameron. V zadnjem desetletju se potika v političnih vodah, saj je poleg že prej omenjenega zmagovalca Oskarjev 2010, posnela tudi dokumentaristično dramo o lovu na Bin Ladna z naslovom 00:30 – Tajna operacija (Zero Dark Thirty, 2012). Letos je tako nadaljevala sodelovanje s scenaristom Markom Boalom in v podobnem slogu pripravila še tretji film, ki vsebuje močno politično noto.

Bigelowova tako ubere dokumentarističen pristop, ki močno spominja na dela Paula Greengrassa (Bournova premoč) in tako si je od Irca spet sposodila njegovega direktorja fotografije Barryja Ackroyda. Tresoča kamera, hitri rezi in kombinacija z arhivskimi posnetki ustvarijo občutek avtentičnosti, ki ga je režiserka še podkrepila z izbiro mladih igralcev, ki zaenkrat še ne spadajo med A-kategornike Hollywooda. Po tem, ko si Detroit vzame čas, da predstavi glavne like in ozadje izgredov, se dogajanje prevesi v motel Algiers, kjer se odvije incident, ki je zaznamoval omenjene dogodke iz leta 1967.

Tam se Kathryn Bigelow vrne k svojim koreninam in film preobrazi v pravcato grozljivko, ki gledalca popolnoma ugrabi z vsem suspenzom. Misleč, da se v stavbi nahaja ostrostrelec, se na kraju dogajanja pojavijo trije rasistični policisti, ki so že predtem zagrešili incident, a ta na njihovo srečo ni bil preiskan. Olje na ogenj prilije prisotnost dveh belopoltih mladenk, ki sta se družile s temnopoltimi mladeniči in trojica se odloči, da nihče ne bo zapustil motela, dokler ne najdejo orožja, ki naj bi streljalo na njih. Zaradi psihološkega in fizičnega nasilja, ki ga policisti izvajajo, je dogajanje težavno gledati in v mnogih pogledih spominja na Eksperiment (Das Experiment, 2001), kjer smo spremljali študijo človeške psihologije v ekstremnih okoliščinah. Če je nemški film skušal prikazati, da je lahko prav vsak izmed nas lahko živalski, ko ga v to prisilijo okoliščine, potem Detroit razkaže, kaj se zgodi, če moč posedujejo napačni ljudje in povrhu vsega jim to dopušča tudi sistem. Ob tem velja pohvaliti prav vse igralske predstave, saj se vsi mladeniči izkažejo, med izstopajočimi pa je mogoče najti Algeeja Smitha in predvsem Willa Poulterja, ki še enkrat več dokaže kakšna škoda se je zgodila, ko je naknadno odstopil od vloge Pennywisa v letošnjem hitu Tisto (It, 2017).

Toda srednja tretjina tako izstopa, da je precej nerazumljivo nadaljevanje filma, ki zgodbo popelje vse do uradnega epiloga. Ob tem se pojavi konflikt žanrov znotraj filma, saj se zdi, da je Bigelowova v Detroit zapakirala kar tri popolnoma različne filme, ki bi veliko bolje delovali kot dokumentarec in ne kot igrani celovečerec. Že tako film porabi malce preveč časa, da pride do svojega bistva in tako mu epilog ne koristi najbolje, saj ga še dodatno razvleče.  Režiserki in scenaristu gre očitati tudi prekomerno zvestobo pristnemu prikazu dogajanja in premajhen odmik od dejstev, saj so nekateri liki karakterno totalne slepe ulice. To je še najbolj opazno pri liku Johna Boyege, ki sicer postreže z izjemno dobro igralsko predstavo, toda nikoli ne napreduje od malce bolj opaznega statista v zgodbi.

Slab finančni, a zelo dober kritiški odziv nista presenetljiva, toda varno je trditi, da Detroit ne bo v resnejši omembi na prihajajočih oskarjih. Obrtniško je sicer na izredno visoki ravni, toda v mnogih vidikih mu manjka pika na i, ki bi ga lahko uvrstila med presežke letošnjega leta. Resda je osrednja tretjina ena najbolj napetih sekvenc letošnjega leta, toda tudi s tega vidika film ne pove nič novega in ne prikaže ničesar še nikoli videnega. Bi se pa sam zelo razveselil režiserkine potencialne vrnitve k žanrskim, morda tudi komercialnejšim filmom in odmika od družbenopolitičnih tem, ki se jih loteva v zadnjem desetletju.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Pošlji komentar

1 Komentar za "Ogledano: Detroit (2017)"

avatar
  Subscribe  
novo najstarejše najbolj všečkano
Obvesti me
filmoljub
Gost

Poštena recenzija, v kateri si določene aspekte razčlenil natančneje od mene, se strinjam z ugotovitvami in pripombami. Soliden film, vendar mu do statusa presežka ali celo mojstrovine zmanjka več kot ena stopnja.