Ogledano: Da 5 Bloods (2020)
Metacritic.com8.2
Imdb.com6.5
Rottentomatoes.com9.2
Filmstart.si4
Pozitivno
  • določeni igralci
Negativno
  • slab scenarij
  • prekomerno poudarjanje politike
  • dolžina filma
7Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
6.3

Naslov: Da 5 Bloods
Premiera: 12. 6. 2020
Žanr: drama, vojni
Država: ZDA
Nastopajo: Delroy Lindo, Clarke Peters, Chadwick Boseman
Režija: Spike Lee


OPIS:

Skupina štirih afroameriških vojnih veteranov se po dolgih letih vrne v Vietnam. Tja se odpravijo z namenom, da v domovino prenesejo posmrtne ostanke njihovega soborca, ki je umrl med skupnim služenjem, in da poiščejo zlato, ki so ga tam skrili v času vojne.


FILMSTART. RECENZIJA:

V filmski apokalipsi, ki jo je sprožila globalna pandemija, je novi film legendarnega Spika Leeja eden redkih bolj odmevnih filmov leta. Še posebej, ker se je nizkorasli režiser zelo izkazal s svojim zadnjim celovečercem Črni Kkklanovec (BlackKklansman, 2018), ki je eden boljših v njegovi filmografiji. Pričakovanja so bila zelo visoka, režiserju pa gre izid filma močno v prid tudi ob trenutni družbeni klimi in gibanju Black Lives Matter. Lee namreč velja za enega najbolj prominentnih temnopoltih režiserjev in skorajda vsak njegov projekt se tako ali drugače spopada z rasno tematiko. Pri prikazovanju le-te je goreč navijač newyorških Knicksov zelo direkten in mnogokrat tudi provokativen.

Toda film mora biti v prvi vrsti film in ne le politični statement, ki nosi preobleko filma. Žal je Da 5 Bloods slednje, saj novi Leejev celovečerec poseduje zelo slab scenarij, ki več časa nameni političnim govorom kot notranji logiki filma. Kot rečeno, spremljamo zgodbo štirih veteranov vietnamske vojne, ki se po dolgih letih vrnejo na kraj zločina, da razčistijo s svojo preteklostjo in se dokopljejo do zlata, ki so ga skrili med služenjem roka v Jugovzhodni Aziji. Prva velika težava je, da se ti štirje protagonisti ne razlikujejo med seboj in ne posedujejo posebne karizme. Izjema je le Paul (Delroy Lindo), ki pusti še največji pečat, toda v drugi polovici filma njegov lik menja stališča kot normalen človek vsak dan zamenja spodnje perilo. Da ti liki ne pustijo večjega vtisa, je velik del krivde mogoče pripisati dialogom, ki so precej nenaravni in ob vsaki priložnosti nadvse politični. Ko že tretjič v petnajstih minutah poslušaš govor o problemu zatiranja temnopoltega prebivalstva v ZDA, Spike Lee ustvari popolnoma nasproten učinek. Na vsak način želi, da ima gledalec občutek, da gleda film z močnim sporočilom, toda realnost je taka, da izdelek izpade nadvse prozorno in plitko.

Resda bi lahko močan političen ton in zmedenost scenarija pripisali mnogim Leejevim filmom, toda pri Da 5 Bloods je ta simptom prav neverjetno očiten glede na mnoge površnosti. V določenem trenutku npr. poslušamo, kako se protagonisti ne nahajajo več v Ameriki in kako so se borili v džungli ter jo poznajo do obisti. Toda že čez nekaj trenutkov jih presenetijo mine, ki bi jih sicer lahko zlahka izsledili, saj posedujejo temu primerno opremo. Mine so v določenem trenutku pomemben del dogajanja, toda že nekaj prizorov kasneje, ko pride do novega konflikta in se del ekipe loči, so mine pozabljene in nepomembne, saj jih nadomestijo novi politični govori, ki so tokrat namenjeni gledalcu direktno. V prid filmu ne govorijo niti precej simplistični kadri in slabi posebni učinki, ko smo priča nekaterim bojnim prizorom iz preteklosti.

Spike Lee je s svojim novim celovečercem spet dokazal, da gre za nekonstantnega režiserja, ki mu po vsaki mojstrovini uspe z naslednjim projektom tudi neslavno spodleteti. Gotovo filmu Da 5 Bloods ne gre očitati odlične premise, toda dvoinpolurno blodenje po azijski džungli z dodatkom političnih govorov, ki so sami sebi namen, ustvari rezultat, ki se ga je bolje ogniti na vseh aktualnih seznamih kvalitetnih črnskih filmov. Raje si oglejte kak režiserjev starejši film in kako boljšo vietnamsko vojno klasiko, kot so Apokalipsa zdaj (Apocalypse Now, 1979), Vod smrti (Platoon, 1986) in Lovec na jelene (The Deer Hunter, 1978). Omeniti še velja, da lahko v nekaj prizorih ujamemo tudi nedavno preminulega Chadwicka Bosemana, za katerega je bila to tudi zadnja vloga. Počivaj v miru Chadwick.

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Subscribe
Obvesti me
guest
2 komentarjev
najstarejše
novo najbolj všečkano
filmoljub
15 dni nazaj

Bravo, se kar strinjam. Film, ki je oportunistično ujel pravi čas gibanja #BlackLivesMatter oz. je verjetno celo nastal izključno z namenom zbujanja aktivističnih čustev in politizacije. Jaz sem ogled zaključil nekje na polovici, ker sem se nemarno dolgočasil (in tudi pisal ne bom o njem), tako opevane igralske predstave so v najboljšem primeru povprečne, časovno preskakovanje in menjava formata pa moteča. Značilni getovski ‘nigga’ manierizmi so mi začeli presedati, saj se s takim filmom pač ne morem poistovetiti nič bolj kot z naključnim feminističnim #MeToo pamfletom.

2
0
()
x