Ogledano: Čudežna ženska 1984 (2020)
Metacritic.com5.9
Imdb.com5.8
Rottentomatoes.com6.5
Filmstart.si5
Pozitivno
  • Gal Gadot in Pedro Pascal
Negativno
  • ton filma
  • trapast zaplet
  • lik Kristen Wiig
5.8Skupna ocena
Ocena bralcev: (2 Votes)
4.3

Naslov:  Čudežna ženska 1984 (Wonder Woman 1984)
Premiera: 25. 12. 2020 (HBO Max)
Žanr: znanstvena-fantastika, akcija
Država: ZDA
Nastopajo: Gal Gadot, Chris Pine, Kristen Wiig, Pedro Pascal
Režija: Patty Jenkins


OPIS:

Čudežna ženska (Gal Gadot) se malce manj kot 70 let po koncu prve svetovne vojne, med katero je izgubila svojo veliko ljubezen Steva Trevorja (Chris Pine), udejstvuje v Washingtonu, kjer je uslužbenka nacionalnega muzeja ZDA. Tam tudi spozna sramežljivo in nerodno Barbaro Minervo (Kristen Wiig), ki dobi nalogo prepoznati določene artefakte, med katerimi se skriva tudi skrivnostni kristal, ki zelo zanima tudi pretkanega poslovneža Maxa Lorda (Pedro Pascal).


FILMSTART. RECENZIJA:

Čudežna ženska iz leta 2017 je bil kar malce nepričakovan veliki filmski hit. Presenetljivo predvsem zato, saj je do takrat kazalo, da so novejši DC-jevi filmi vsi povrsti velika polomija (Jekleni mož, Batman proti Supermanu, Odred odpisanih). Toda režiserka Patty Jenkins in ostali ustvarjalci filma so se distancirali od preresnega tona dotedanjih filmov in se raje približali klasični Marvelovi zgodbi o izvoru. K uspehu filma je pripomogel tudi zelo dober timing s kampanjo #MeToo, saj je to prvi film po res dolgem času, ki v ospredje postavi superjunakinjo ženskega spola, povrhu vsega pa je film posnela tudi ženska režiserka, ki so jim visokoproračunski spektakli zaupani le redko. Cinik v gledalcu bi dejal, da je to bilo močno preračunano tveganje, toda v realnosti se tudi to velikokrat ne izplača, kar je lep primer ravno pri Marvelu, saj se njihov poskus filma o superjunakinji (Stotnica Marvel) dolgoročno ni najbolj prijel med gledalci. Pričakovanja za nadaljevanje so tako gotovo visoka, saj je Čudežna ženska v zadnjih letih v filmih povsem zasenčila Batmana in Supermana in tako vsaj zaenkrat prevzela štafetno palico prvega obraza DC-ja na velikih platnih.

Za nadaljevanje so se tako vrnili vsi pomembni členi na čelu z igralko Gal Gadot in Patty Jenkins. Malce presenetljivo se je vrnil tudi Chris Pine kot Steve Trevor, glede na to, da lik umre v prvem filmu. Njegovo vrnitev je omogočil sam zaplet filma, ki se vrti okoli kristala, ki vsakemu človeku izpolni eno željo. Tako si Čudežna ženska zaželi vrnitve njene še vedno neprebolele ljubezni, medtem ko si lika Kristen Wiig in Pedra Pascala zaželita druge stvari, ki ju pripeljejo v konflikt z glavno junakinjo. In ravno ta zaplet najbolje opiše celoten film, saj je nastavek za zgodbo precej trapast in bi se veliko bolje obnesel v risankah kot pa modernih filmih o superjunakih. Ton nadaljevanja je namreč precej lahkoten, staromoden in se kar malce distancira od celotnega DC-jevega univerzuma. Na momente zelo spominja na tiste prve filme o Supermanu s Christopherjem Reevom v glavni vlogi, kar je gotovo všeč delu gledalcev, toda resnici na ljubo so filmi o superjunakih zavzeli prestol najdonosnejših in najbolj priljubljenih filmov zadnjega desetletja ravno zaradi tega, ker so se jemali dovolj resno in se distancirali od otročavosti, ki jo je mnogokrat mogoče najti v novi pustolovščini Čudežne ženske.

Zgodba je simbolno postavljena v leto 1984, kar že takoj spomni na istoimenski distopični roman Georgea Orwella. Presenetljivo film ni festival nostalgije, saj se precej otepa različnih referenc in tudi sama glasbena podlaga je povsem instrumentalna izpod rok Hansa Zimmerja ter se ne poslužuje trendovskih pop pesmi iz tistega obdobja. Umestitev filma v osemdeseta je tu predvsem iz političnih razlogov, saj se hitro spomnimo na Ronalda Reagana in zaključna leta hladne vojne. To obdobje je tudi služilo za vzpon posameznikov, kot je Donald Trump, obenem pa se je na Wall Streetu čedalje bolj večala želja po pohlepu. Tu pride na sceno Maxwell Lord, ki ga upodobi odlični televizijski igralec Pedro Pascal (Narcos, The Mandalorian). Lik je zelo očitna kritika Trumpa, njegovega populizma in televizijske pompoznosti, ter je osrednji zlikovec filma. Igralčeva predstava je precej klišejska in pretirana, toda vidno je, da je Čilenec zelo užival med snemanjem. Za kostumografsko obuditev osemdesetih pa je zaslužen predvsem lik Barbare Minerve, ki jo več kot spodobno upodobi Kristen Wiig. Njen lik je sicer ena najneumnejših zlikovskih stripovskih kreacij, saj gre za tipično klišejsko nerodnico, ki ji na novo pridobljene moči zameglijo um. Te moči ji zameglijo um do te mere, da se ob Maxovi ponudbi izpolnitve še ene želje odloči, da se bo spremenila v mačko. Ja, prav ste prebrali, to je dejanski potek razvoja tega lika. V filmu je predvsem zato, da se lahko nekdo pretepa s Čudežno žensko in njun zadnji spopad je res slab zmazek poln računalniških efektov, Wiigova pa izgleda, kot da ni bila sprejeta na avdiciji za film Mačke (Cats, 2019). Tu je treba omeniti, da tudi nasploh posebni efekti v filmu niso najbolj prepričljivi in cinično lahko rečemo, da se zdi, da je tudi sam film bil posnet leta 1984.

Čudežna ženska 1984 je gotovo razočaranje v taki meri, kot je bil njen predhodnik presenečenje. Preveč nedodelanih likov, njihove čudne odločitve in otročji ton so največja hiba novega celovečerca Patty Jenkins. V prid filmu pa ne govori tudi igralni čas kar dveh ur in pol, ki si jih enostavno ne zasluži. Trapasti zaplet o čudežnem kristalu lahko sicer ponudi tudi nekaj zanimivih intelektualnih razmišljanj o ravnovesju družbe, več kot solidna pa je tudi Gal Gadot, ki nekako v slogu Arnolda Schwarzeneggerja s svojo leseno igro ne bo prejemala oskarjev, toda poseduje dovolj karizme kot glavni akcijski ženski lik in s Pedrom Pascalom poskuša držati film nad gladino. Toda v grobem je sam scenarij prešibek in gre za enega slabših stripovskih filmov zadnjih nekaj let in je pravzaprav še dobro, da ga je Warner Bros. lansiral na pretočnikih, saj tja ta film tudi spada.

Subscribe
Obvesti me
guest
0 komentarjev
0
()
x