Ogledano: Borat Subsequent Moviefilm (2020)
Metacritic.com6.8
Imdb.com6.9
Rottentomatoes.com8.6
Filmstart.si6
Pozitivno
  • Sacha Baron Cohen kot Borat
  • pristne potegavčine
Negativno
  • preveč očitna agenda
  • mnogi vnaprej zrežirani prizori
7.1Skupna ocena
Ocena bralcev: (0 Votes)
0.0

Naslov: Borat Subsequent Moviefilm
Premiera: 23. 10. 2020
Žanr: komedija
Država: ZDA
Nastopajo: Sacha Baron Cohen, Maria Bakalova
Režija: Jason Woliner


OPIS:

Borat (Sacha Baron Cohen) se vrača po 14 letih, ko je doživel svetovno slavo s svojim filmom. V njegovem rodnem Kazahstanu niso delili tega mnenja, saj naj bi jih s filmom osramotil, zato je bil poslan v delovno taborišče. Naposled ga vlada le osvobodi in sicer z namenom, da ga pošlje na pomembno misijo v ZDA.


FILMSTART. RECENZIJA:

Kar težko je verjeti, da je že 14 let od izida Borata, ki je Sacho Barona Cohena zapisal med ikonične komike svojega časa. Film je bil neverjetna uspešnica in tudi sam jo uvrščam med najboljše komedije tega tisočletja, saj je na mnogih področjih naravnost genialna. Odstopa že predvsem sam humor. Res je, da je na trenutke zelo provokativen, ogaben, prostaški in politično povsem nekorekten, toda vsebuje tudi precej inteligence. V njem lahko zadovoljstvo najde še tako nezahteven gledalec, ki se mu zdijo rasistične šale huronsko smešne, toda pod Cohenovim humorjem se skriva tudi sloj satire in družbene kritike, ki se pravzaprav norčuje iz samega pojma rasizma. Vzhodnoevropejci so tako hitro lahko užaljeni z upodobitvijo Kazahstana, toda pravzaprav ne gre za norčevanje iz njih samih, ampak iz Američanov in njihovega razumevanja vzhodne Evrope ter pogoste nerazgledanosti čezlužnikov. Drugi zelo pomemben element pa je tudi sama upodobitev naslovnega lika, saj je Cohen odličen in gledalca zlahka prepriča, da je Borat resnični človek in gledamo pravzaprav dokumentarec. Igralec nikoli ne stopi iz svojega lika in vse skupaj nadgradi še z odlično improvizacijo in mnogimi detajli.

Za svoj čas se je Borat poslužil tudi inovativnega kvazi-dokumentarističnega pristopa. Slovensko bi lahko poimenovali to kot skrita kamera, saj je pod krinko nekega drugega namena posnel ogromno prizorov z naključnimi resničnimi osebami in izzval pristne reakcije. Seveda so takrat bili popolnoma drugi časi, saj sam igralec še ni bil tako znan, kljub uspehom oddaje Da Ali G Show (2000–2004). Obenem je bil to tudi čas pred vzponom pametnih telefonov, ki lahko posnamejo vsakogar na vsakem koraku. Da je Cohen s svojo slavo enostavno prerasel svojo formulo, priča tudi njegova kariera, saj je, z izjemo njegovega naslednjega projekta Brüno (2009), zavila v smer konvencionalne hollywoodske vnaprej že spisane komedije kot sta Diktator (The Dictator, 2012) in (Ne)Profesionalca (Brothers Grimsby, 2016). Novi Borat je tako nekakšen hibrid že opisanega. Igralec se poskuša vrniti k svojim komičnim koreninam, saj pripravi kopico novih potegaviščin, obenem pa jih postavi v okvir zgodbe, v središču katere je tokrat hčerka naslovnega junaka (Maria Bakalova).

Uvod v film, kjer Borat povzame (politično) dogajanje med obema filmoma, je naravnost odličen. Svoje dodata tudi prirejena glasba Gorana Bregovića in (ne)častna omemba naše preljube Slovenije. Cohen hitro pokaže, da skozi vsa leta niti malo ni pozabil, kako odigrati svoj najbolj slavni lik in kot Borat je še vedno smešen kot prvi dan. Toda na žalost film kaj hitro zaide v že vnaprej pripravljene scenaristične tirnice, kjer je končni cilj uveljavljanje agende proti Donaldu Trumpu in njegovi administraciji. Če je bil čar prvega filma, da se je lotil Amerike kot celote (resda je tudi takrat poudarek bil bolj na tistem njenem konzervativnem delu), je tokrat v središču predvsem volilna baza trenutnega ameriškega predsednika in na žalost mnoge šale ter potegavščine izpadejo zelo prozorne in vnaprej zrežirane. Da ne bo pomote: nič ni narobe s tem, da se je Cohen tako direktno lotil Trumpa, bolj je problematično, da se je tega lotil na precej nedomiseln način in je njegov lik Borata pravzaprav le orodje, s katerim lažje doseže gledalce. Humor enostavno ni najbolj domiseln, saj bolj kot se igralni čas filma izteka, bolj ima gledalec občutek, da je dogajanje ustvarjeno “umetno”. Obenem je tudi težko gledalca znova šokirati s početjem in razmišljanjem Američanov, saj je s pomočjo spleta in družbenih omrežjih nivo diskurza v zadnjih letih tako močno padel, da so rasizem, ksenofobija in teorije zarot že brezsramno za vsakim vogalom.

V tem pogledu je nadaljevanje Borata manjše razočaranje, še posebej ob dejstvu, da se je Cohen pred dvema letoma veliko bolje izkazal s televizijsko serijo Kdo je Amerika? (Who is America, 2018), ki je spomnila na igralčeve vrhunce iz začetka prejšnjega desetletja in prinesla nekaj potegavščin zoper znane konzervativne politike, katerim tokratna z Rudyjem Gulianijem, nekdanjim županom New Yorka in močnim Trumpovim zaveznikom, ne seže niti do kolen. Je pa film vseeno postavil mejnik, saj je bil deloma posnet že med časom pandemije koronavirusa, ki je vpeta v samo zgodbo. Cohenu ne gre očitati vztrajnosti in poguma pri nekaterih sekvencah, toda resnici na ljubo je zanimivejše njihovo ozadje nastajanja kot pa sam končni produkt.

 

O avtorju

Jure Konestabo
Main Editor, Public Relations

Sovražim, kadar pojem vse kokice v prvih desetih minutah filma! Šalo na stran. V prostem času študiram kemijo, sicer pa filme obožujem že od malega in sedaj imam tudi priložnost, da o njih kaj zapišem.

Podobni prispevki

Subscribe
Obvesti me
guest
0 komentarjev
0
()
x