Ogledano: Bird Box (2018)
Metacritic.com5.2
Imdb.com6.8
Rottentomatoes.com6.2
Filmstart.si5.2
Pozitivno
  • igra Sandre Bullock
  • prikaz pričetka apokalipse
  • nepričakovan ton zaključka
Negativno
  • predolg
  • mestoma dolgočasen
  • številni kiksi
5.9Skupna ocena
Ocena bralcev: (4 Votes)
7.5

Naslov: Bird Box
Premiera: 13. december 2018 (Netflix)
Žanr: znanstvenofantastični triler
Država: ZDA
Igrajo: Sandra Bullock, Trevante Rhodes, John Malkovich
Režija:  Susanne Bier


OPIS:

Pet let po tem, ko je večina življenja izbrisana z obličja zemlje zaradi nenavadnih stvorov, ki prisilijo ljudi k samomoru, spremljamo zgodbo Malorie (Sandra Bullock), ki se trudi svoja otroka (Vivien Lyra Blair in Julian Edwards) za vsako ceno spraviti na varno.


FILMSTART. RECENZIJA:

Ko smo že mislili, da bo filmskih presenečenj za leto 2018 konec, je ameriški digitalni gigant Netflix decembra poskrbel še za dva. Bandersnatch (rež. David Slade), samostojni interaktivni film v sklopu antologijske serije Črno ogledalo (Black Mirror, 2011– , ustv. Charlie Brooker), je gledalcu prepustil možnost izbiranja smeri razvoja naracije, služi pa kot nekakšna predigra prihajajoče pete sezone omenjene nanizanke, katere snemanje se je zaradi širokopoteznega podviga dokaj zavleklo. A še pred njim je izšel znanstvenofantastični triler, posnet po istoimenski knjižni predlogi Josha Malermana (2014). Ta se mora za svoj uspeh zahvaliti kar družbenim omrežjem, ki so z zabavnimi memi poskrbeli, da se je vest o filmu širila hitreje kot poletni ogenj. Če ste tudi sami uporabnik socialnih medijev in ne živite ravno pod skalo, ste zagotovo videli takšno ali drugačno različico posnetka iz omenjenega filma, ki prikazuje Sandro Bullock s povezanimi očmi, seveda v kontekstu določene šale. In s tega vidika je Bird Box zadel terno, saj si ga je v prvem tednu predvajanja ogledalo kar 45 milijonov gledalcev, s čimer si je prislužil laskavi naziv Netflixovega najbolj gledanega izvirnega filma vseh časov, YouTube pa je poskrbel še za viralni izziv, pri katerem se mladi pred kamero s prevezo za oči lotijo določenih podvigov. Netflix se je seveda že odzval z opozorilom, da je to početje nevarno, a verjetno se tudi sami zavedajo, da je vsaka reklama dobra.

Žal je promocija edina zares premišljena poteza tega izdelka, za katerega se zdi, da je narejen zelo površno in na hitro. Če se ozremo nedaleč nazaj, se je nekaj podobnega šlo že presenetljivo dobro Tiho mesto (A Quiet Place, 2018, rež. John Krasinski), le da so bili protagonisti pri slednjem oropani zvoka, medtem ko je pri filmu Bird Box na udaru vid. Res je, da je pričujoči film nastal po knjižni predlogi, ki je izšla že nekaj let nazaj, tako da bi bilo čisto mogoče, da je bil tudi Krasinski navdahnjen z istim virom, a ne moremo uiti občutku, da je Bird Box le Netflixov poskus kopiranja uspeha Tihega mesta, sploh ker je ta postal nepričakovan, a zares velik hit lanskega leta.

Bird Box naplete zgodbo o fiktivni apokaliptični sedanjosti, v kateri ljudem grozijo mitološka, a gledalcem nevidna bitja, ob pogledu na katere v ljudeh povzročijo samomorilska nagnjenja. Kot razloži eden izmed protagonistov, to storijo tako, da posamezniku razodenejo njegove največje strahove (khm, bavkarji iz franšize Harry Potter, khm). Odločitev, da dejanska bitja gledalcu skozi celoten film niso razkrita, je pametna, saj je vse prepuščeno lastni interpretaciji in kar nekajkrat nas film sooči z vprašanjem, kaj bi videli sami, če bi se znašli iz oči v oči z omenjeno pošastjo. Pohvalno je tudi, da smo priča nekakšnemu dejanskemu pričetku apokalipse, saj se ustvarjalci pri podobnih filmih pogosto osredotočijo zgolj na njene posledice, kar smo nazadnje videli tudi pri zadnji sezoni serije Ameriška grozljivka (American Horror Story, 2011– , ustv. Brad Falchuk in Ryan Murphy). A prvih petnajst minut filma je tudi edinih, ki tečejo gladko in so polni suspenza, sploh, ko sledimo Malorie in njenemu prvemu soočenju s katastrofo, ki prihaja. Potem pa se začnejo kiksi vrstiti eden za drugim.

Med slednjimi je zagotovo ta, da je skupina posameznikov, s katero se Malorie zateče v hišo, ki postane njihovo zatočišče za nekaj časa, okarakterizirana precej lenobno, klišejsko in pretirano priročno. Malorie je nosečnica, Tom (Rhodes) je dobri fant, Douglas (Malkovich) je centralni nergač, Lucy (Rosa Salazar) policistka, Charlie (Lil Rel Howery) pa je seveda celo svoje življenje študiral ravno vero in njene manifestacije, kot nekdanji trgovec v lokalnem supermarketu pa ima zanj tudi ključe (beri: dostop do neomejenih zalog hrane in pijače). Precej nenavadno hitro je protagonistom tudi jasno, kaj se v resnici dogaja – v nekaj minutah si kaos, ki se dogaja zunaj njihovega zatočišča, razjasnijo, poiščejo zanj vzroke in si omislijo načine obrambe, kot je denimo zakrivanje oken. To morda niti ni toliko moteče, če bi režiserka like izbrala z močnejšim razlogom, tako pa se zdi, da so zgolj glinene račke, ki čakajo na svojo smrt, ki bo prej ali slej prišla, pri čemer se gledalec nanje niti posebej ne naveže. Kasneje se glavni skupinici pridruži še Gary (Tom Hollander) in z njim pride tudi večji preobrat v zgodbi, ki vključuje duševno obolele posameznike, ki ni le trapast, za lase privlečen in vsiljen, ampak tudi kratko in malo žaljiv.

A vse to bi se dalo spregledati, če se ne bi film ob svojih dveh debelih urah preprosto vlekel. Akcije je premalo, posebej, ker ta ob predvidljivosti dogodkov zbledi, s preskakovanjem med prizori z Malorie na reki in dogodki takoj po apokalipsi, pa si film dela kvečjemu medvedjo uslugo. In tudi v zadnjih dvajsetih minutah, s katerimi bi se film lahko odkupil, je žal poln spodrsljajev – od tega, da Malorie z otrokoma na reki preživi več kot dva dni in pri tem očitno ne potrebuje ne stranišča, ne hrane, ne pijače, kar vodi v prizor z brzicami, ki je že tako privlečen za lase, a ga nad zgornjo mejo absurdnosti pripeljejo še trije kanarčki, ki čudežno preživijo nekajminutno potapljanje v zaprti škatli (!). Tu še ni konec, saj larifari doživi svoj vrhunec v ključnih finalnih trenutkih, ko Malorie v gozdu izgubi oba otroka. Njeno glasno izpovedovanje ljubezni do Deklice, kot jo poimenuje, namesto dejanskega iskanja, izzveni mlačno in patetično, kot prizor iz cenenih žajfnic, ko pa se za vsemi tremi zapodi še pošast, se zdi, da Bullock po nevarnem naravnem terenu, kjer se znajde prvič, z otrokoma na vsaki strani, teče precej suvereno, čeprav je ravno nekaj minut prej padla po gozdni strmini, ki se je vzela od nikoder, in čisto nič dezorientirano, kot bi pričakovali od izmučene osebe s prevezo čez oči, ki je nekaj dni preždela v čolnu na reki.

Ob vsem tem je filmu res težko spregledati, da je bled, da ne dostavi nič zares novega in v gledalcu pušča občutek že videnega, le da je bilo tisto verjetno izpeljano precej boljše. V pozitivno lahko filmu štejemo konec, ki zaključi v precej drugačnem tonu, kot smo od podobnih filmov vajeni. Bullock je v svoji vlogi sicer odlična, sploh je prepričljiva njena transformacija iz lika, ki ima sprva dvome o tem, ali si prihajajočega otroka sploh želi, do požrtvovalne matere, a jo žal slab scenarij povsem pogoltne in pusti po ogledu zelo slab priokus. Če na film seveda, še preden se odvrti odjavna špica, že ne pozabite.

Pošlji komentar

1 Komentar za "Ogledano: Bird Box (2018)"

avatar
  Subscribe  
novo najstarejše najbolj všečkano
Obvesti me
Mak
Gost

Kaj morda veste kakšno je stanje s filmom Creed 2? Ker je nedavno izginil iz napovednikov v Sloveniji.
Lp